Slovenia Croatia English
BREZPLAČNA POMOČ
080 81 01
E - NASLOV
info@organko.si

Pogosta vprašanja

Kako pogosto morajo dodajati posip v Organka?

Posip dodajamo enkrat dnevno, navadno ob koncu dneva, ko zberemo vse biološke odpadke. Lahko pa ga dodamo tudi vedno, ko potlačimo biološke odpadke.

Ali so mikroorganizmi v posipu varni?

Mikroorganizmi so varni. Certificirani so s strani Nassa in BFA. So tudi sestavni del naše vsakdanje prehrane (siri, vino, jogurti).

Koliko posipa potrebujemo?

Po končanem dnevnem zbiranju odpadkov dodamo 20 do 30 g posipa. 1 kg posipa ob redni uporabi zadostuje za približno 30 dni.

Ali vsebina v košu Organko lahko dobi neprijetni vonj?

Ob pravilni uporabi vsebina v Organku ne bi smela dobiti neprijetnega vonja. V primeru, da se neprijetni vonj vseeno pojavi, je prišlo pri postopku shranjevanja do napake. Morda ni bil pravilno nameščen pokrov ali vrhnjih odpadkov nismo prekrili s posipom. Preveriti moramo tudi, ali smo odtočili tekočino skozi pipico, ter ali so odpadki dovolj potlačeni. S tem preprečimo nastajanje zračnih žepkov med maso in posledično nastajanje neprijetnega vonja.

Kaj storimo, če se na vrhu zbranih bioloških odpadkov pojavi plesen?

Lahko se pojavi plesen bele ali temne barve. Bela plesen je koristna. Lahko se pojavi takrat, ko koš Organko polnimo zelo počasi in je v odpadni masi veliko zraka. Če nas plesen moti, odpadke posujemo s posipom in na vrh namestimo kos plastike ali debelejšo vrečko, ki jo obrežemo po obliki notranjosti Organka.

Temna plesen se običajno pojavi, ko smo v samem postopki kompostiranja naredili napako. Morda nismo redno zapirali koša, ali smo dodajali premalo posipa, neredno dodajali posip ali pa nismo dovolj pogosto odlivali tekočine. V tem primeru spraznimo vsebino koša v zemljo, dobro posipamo s posipom (pri celotni masi Organka potresemo z 250g posipa), prekrijemo z zemljo ter pustimo delovati vsaj 4 tedne. Po tem času lahko zemljo uporabimo.

Ali lahko s fermentacijsko tekočino zalivam drevje?

Fermentacijske tekočine ni priporočljivo škropiti direktno po sadežih. Korenine pa lahko zalivamo s razredčeno fermentacijsko tekočino 1: 100.

Ali lahko Organka hranim zunaj?

Organka je priporočljivo hraniti na sobni temperaturi, saj je ta temperatura najbolj ugodna za proces fermentacije. Če ga hranite zunaj se proces fermentacije upočasni ali celo ustavi. Ko je Organko napolnjen, je priporočljivo, da stoji 14 dni zaprt na sobni temperaturi, če želite, da se proces fermentacije zaključi.

Ali lahko v Organka odvržem olupke citrusov?

V Organka lahko odlagate vse olupke citrusov in ostalega tropskega sadja, ki je v času transporta tretirano z fitofarmacevtskimi sredstvi in pesticidi, saj mikrobiologija, ki je v posipu, zadevo v fazi fermentacije predela in higienizira vaše odpadke. Če imate veliko takšnih odpadkov, priporočamo, da dodaste kak gram posipa več kot običajno.

Na kakšen način efektivni mikroorganizmi v posipu »odstranijo« škodljive elemente iz citrusa?

Ko postane citrus biološki odpadek, ki ga posipamo s posipom, v katerem je dobra mikrobiologija, le ti opravijo higienizacijo in predelavo patogenih materialov skozi svoj metabolizem. Produkti metabolizma skozi različne mikroorganizme niso več patogeni oziroma analize pokažejo, da jih ni zaznati niti v sledeh.

Na kakšen način deluje fermentacijska tekočina iz Organka pri higienizaciji greznice?

Fermentacijska tekočina vsebuje dobro aerobno in anaerobno mikrobiologijo, ki se je skozi posip izločila v fermentacijsko tekočino. Ta mikrobiologija je kriva za higienizacijo greznice. V greznico bi bilo potrebno odliti minimalno 100 - 200 ml za 1 kubični meter odpadne vode (ena oseba dnevno pridela 450 l odpadne vode). Lahko pa dodamo 250 g posipa v greznico preko WC izplakovalnika. V tem primeru lahko pričakujemo dobro delovanje greznice oziroma jo ohranjamo pri življenju.

Ali lahko fermentacijsko tekočino iz Organka zlijem direktno na kompostni kup?

Fermentacijsko tekočino lahko zlijete direktno na kompostni kup. Včasih jo je primerno še malo pomešati z vodo, da dobite malo več medija, s katerim lahko tretirate maso na kompostniku, še posebej, če imate veliko suhih in degradiranih odpadkov. V tekočini je namreč cel kup hranil in koristne mikrobiologije. Funkcija te tekočine na zunanjem kompostniku je podobna kot funkcija posipa v košu Organko. Priporočeno je tudi, da zunanjemu kompostniku dodajamo manjše količine posipa v kombinaciji s fermentacijsko tekočino iz Organka. Tako osvežimo mikrobno kulturo v zunanjem kompostniku in s tem pospešimo delovanje kompostnika in pridobivanja zdrave humusne mase.

Lahko posip uporabljam direktno za kompostiranje?

Lahko. In sicer plasti na zunanjem kompostniku ne smejo biti debelejše od 5 cm. Najboljše je, da posip sproti posipavamo in pomešamo med različne biološke odpadke in na koncu še dobro potlačimo.

Kakšen je najbolj ekonomičen način kompostiranja?

Način, ki preprečuje gnitje in onemogoča termofilne reakcije (visokotemperaturno aerobno klasično kompostiranje). To je kompostiranje s posipom, ki preprečuje nastajanje visokih temperatur, vzpostavlja fermentacijo in omogoča odpadku, da zadrži kondicijo iz vseh zornih kotov. Tako pridobljen kompost vsebuje ogromno hranil, naravnih antibiotikov, antioksidantov, mineralov, encimov in še kaj, kar koristi novim rastlinam.

Ali lahko zlijem v Organka tekočine?

Tekočin ne odlagamo v Organka. Niti kisa od solate. Vse tekočine zlivajte v pomivalno korito, saj s tem ne boste škodovali niti greznici, niti čistilni napravi. Če vam Organko proizvaja malo tekočine, lahko dodate manjše količine tekočine (par žlic), kot so ostanki od solate in manjše količine olja, ki ostane pri pečenju zrezkov, ohlajenih na sobno temperaturo.

Kakšna je razlika, če odpadke posujem s posipom ali če jih ne?

Razlika je očitna. Posip preprečuje gnitje in zadrži odpadke v pravilni kondiciji, torej odpadki zadržijo vso energijsko in hranilno vrednost. Skozi posip odpadek pridobiva še na mineralih, antioksidantih, naravnih antibiotikih, koristnih encimov in drugo. Zemlja s tem pridobiva kvalitetna, koreninskemu sistemu dostopna hranila, ki bodo služila kot hrana za nove rastline.

Ali lahko vsebino iz Organka vržem na kompostnik takoj, ko ga napolnim, ne da bi počakal 14 dni?

Ko Organka napolnite do vrha, je v poletnem času primerno, da preden odpadno maso odložite na vrtni kompostnik, le ta stoji vsaj 7 dni, da fermentira tudi tisto, kar ste vanj dali zadnji dan. V zimskem času pa je ta čas primerno podaljšati (zaradi nižjih temperatur) na najmanj 2 do 3 tedne. V primeru, da odpadno maso iz Organka spraznite hitreje na kompostnik, bo učinek delovanja mase deloval malo počasneje.

Kaj se zgodi s podobo odpadne mase v Organku? Kako izgleda po procesu fermentacije?

Masa po končanem fermentacijskem procesu ne spremeni niti oblike, niti barve oziroma vonja. Ostane namreč zelo podobna vsebini, ki smo jo položili v koš Organko. Masa se zaradi fermentacijskega procesa samo malenkost zmehča, vendar mora kljub temu še vedno ostati čvrsta. Ko takšno, sfermentirano maso zakopljete v zemljo, se v 2 – 6 tednih spremeni v humus in pomaga pri rasti rastlin oziroma vzgajanju pridelkov.

Odpadke želim zakopati v zemljo. Ali je posip za zemljo koristen ali nima vpliva?

Posip je v prvi vrsti koristen ker odpadek zadrži v pravilni obliki. Ko ga zakopljemo v zemljo smo skupaj s fermentiranim odpadkom prenesli v zemljo tudi dobre mikroorganizme, ki v prsti predelajo vsa stara hranila, ki do takrat niso bila dostopna koreninskemu sistemu zaradi svoje velikosti. Prav tako mikroorganizmi predelajo vse škodljive substance in stara škropiva in vse kar se je v zemlji kopičilo leta in leta in ni bilo nikogar, ki bi to predelal in očistil. Koristnost posipa nam bo na vrtu posledično prinesla zdrave produkte, enakomerne plodove, intenzivnost barv, okusov in vonjev produktov ter njihovo čvrstost. Pričakujemo lahko tudi večjo količino pridelka.

Kakšni pogoji so znotraj Organka med procesom fermentacije? Kako koristni mikroorganizmi sploh lahko živijo, če pa nimajo kisika?

Med procesom fermentacije se v Organku s pomočjo naravnega posipa ustvarijo endotermni (nizkotemperaturna reakcija) pogoji, ki za nastanek novih produktov (naravni antibiotiki, antioksidanti, minerali, encimi…) ne rabijo zunanjega zraka ali kisika. Funkcioniranje brez zunanjega zraka ali kisika je možno zaradi anaerobne mikrobiologije, ki je naseljena v posipu. To pomeni, da se anaerobna mikrobiologija skozi presnovo ustvarja kisik, aerobna pa ga za presnovo potrebuje. Na tak način se ustvarja simbioza, ki pomaga naravnim procesom, da lahko delujejo v pogojih, ki jih ima Organko.

Ali lahko v Organko odvržem kuhano hrano in maščobo?

V Organko lahko odložite manjše količine maščobe, ki vam ostane v posodah, kjer kuhate. Prav tako lahko odlagate vanj vso kuhano hrano. Ne odlagajte pa večjih količin olja oziroma tekočin, kot so ostanki juh. Tekoči del juhe lahko zlijete v odtok, zakuho v juhi pa odložite v Organka.

Kakšna je fermentacijska tekočina po kemični sestavi?

Fermentacijska tekočina po kemični sestavi vsebuje hranila v pravilnem razmerju, tako da razredčena zadostuje kot tekoče gnojilo za vse vrste rastlin. Poleg hranil različnih elementov je tudi mikrobiološko bogata, prav tako pa vsebuje tudi različne encime, naravne antibiotike in antioksidante.

Ali lahko v Organka odvržemo tudi orehove, lešnikove in ostale lupine?

V Organko lahko odlagate vse kar je organskega, torej tudi luščine orehov, pistacij, lešnikov ... Vsekakor se bodo skozi fermentacijo skupaj z ostalimi biološkimi odpadki kasneje v zemlji predelali v humusno maso, dokler pa bodo še v trdni obliki, pa bodo pomagali zračiti zemljo.

Ali lahko v Organka odvržem meso, piščančjo kožo in drobovino?

V Organka lahko odložite koščke mesa, drobovine in piščančje kože. Koščki so lahko kuhani ali surovi. Preden jih odložite, jih je smiselno narezati na manjše koščke in dodati več posipa. Mikrobiologija v posipu bo na omenjenih odpadkih takoj začela delovati v smislu fermentacije.

Tekočina v Organku je velikokrat drugačne barve. Včasih svetla, včasih pa zelo temna. Zakaj?

Vsak odpadek vsebuje različna naravna barvila, ki se pri fermentaciji izločijo v fermentacijsko tekočino in ta se posledično obarva z barvami odloženih odpadkov, ki pa so vedno različni in v različnih količinah. Tako opazimo, da imamo včasih bolj svetlo tekočino, če pa med odpadke zaidejo olupki rdeče pese ali rdeča pesa sama, se fermentacijska tekočina lahko močno obarva na rdeče.

Iz Organka ne priteče fermentacijska tekočina. Zakaj?

Če ste novi uporabnik Organka, je potrebno počakati nekaj tednov, da fermentacijski proces v Organku steče in da fermentacijska tekočina sploh nastane. Če pa koš Organko uporabljate že dlje časa, fermentacijske tekočine pa ni, je lahko razlog, da dajete v Organka preveč suhih odpadkov ali preveč papirnatih robčkov, ki tekočine vpijejo, ali pa dodate premalo posipa, zaradi katerega pride v košu do procesa fermentacije in posledično fermentacijske tekočine.

Prednosti nakupa preko spleta

Copyright © Plastika Skaza. Vse pravice so pridržane. Na naši spletni strani si zelo prizadevamo objavljati samo preverjene in pravilne podatke;
če na naši strani odkrijete neresnične oziroma neustrezne informacije, nam to prosimo sporočite.